MEDVRSTNIŠKO NASILJE IN ATOPIJSKI DERMATITIS

Kaj je medvrstniško nasilje?

Otroci z atopijskim dermatitisom se večkrat srečajo z medvrstniškim nasiljem. Medvrstniško nasilje je definirano kot vsaka oblika fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja, pri katerem se otrok, nad katerim vrstnik oz. vrstniki izvajajo nasilje, počuti ogroženega. Vedno gre za zlorabo moči nad šibkejšim vrstnikom za doseganje svojega cilja. Pri medvrstiškem nasilju se srečamo z agresivnim, manipulativnim in izključevalnim vedenjem, ki je zavestno in ponavljajoče.

Kako prepoznamo, da je naš otrok žrtev medvrstniškega nasilja?

Pri otroku moramo biti vedno pozorni na njegove nenadne vedenjske spremembe, ki so pri medvrstniškem nasilju še posebej prepoznane na naslednjih štirih področjih:

1. Spremenjeno vedenje v medosebnih odnosih (starši, učitelji, vrstniki)

  • Otrok nenadoma spremeni svoje vedenje (npr. prej družaben otrok se zapre vase, ne komunicira, skriva svoj atopijski dermatitis z dolgimi rokavi v toplih dneh,…).
  • Otrok ima slabo samopodobo, sebe doživlja kot grdega, nevrednega, nesprejetega.
  • V šoli postane socialno izoliran (osamljen, nesprejet s strani vrstnikov, pri skupnih igrah je izbran zadnji, pogosto se raje druži z odraslimi).
  • Otrok je razdražljiv, zadirčen, agresiven, lahko moti pouk.
  • Odklanja pogovor, laže z namenom, da bi ga pustili na miru.
  • V pogovoru ne omenja prijateljev, ne hodi na praznovanja rojstnih dni in domov ne pripelje svojih prijateljev.
  • Ima težave s spanjem, nočne more, večkrat hodi na stranišče, v spanju joče.
  • Lahko krade denar in ostali vredne stvari.

2. Spremembe v učnem uspehu, odnosu do šole in socialni vključenosti otroka

  • Otrok se upira odhodu v šolo z jokom, boleznijo, izraža strah in tesnobo.
  • Izraža strah in nelagodje nad udeležbo v šolskih izletih, ekskurzijah, vožnjo s šolskim avtobusnim prevozom.
  • Otrok prosi, da bi ga odpeljali v šolo, saj ga je strah poti v šolo in nazaj domov.
  • V kolikor starši ne uslišijo njegovi prošnji, spremeni pot do šole, lahko tja odhaja pozneje ali bolj zgodaj.
  • Poslabša se mu učni uspeh in neopravičeno izostaja od pouka.

3. Težave na področju fizičnega zdravja

  • Ima več nepojasnjenih poškodb (modrice, odrgnine…).
  • Poslabšajo se mu kronična obolenja (npr. atopijski dermatitis).
  • Preneha jesti ali pa se prenajeda.
  • Prisotnih je več obolenj ali pa otrok izraža pogoste bolečine, npr. trebušna bolečina, glavobol,…).
  • Posredno ali neposredno pove, da noče več živeti.

4. Poškodbe osebne lastnine

  •  Otrok ima večkrat poškodovano lastnino ali pa mu je le ta odtujena.

Na koga se obrniti in kako ukrepati?

Dogodki, ki sledijo razkritju nasilja imajo pomembno vlogo na to, kakšen vpliv oz. posledice bo imelo nasilje na otroka. Izjemno pomembno, je da znajo odrasli prepoznati, da je njihov otrok žrtev medvrstniškega nasilja in se temu primerno odzvati. Posebna dinamika, ki se razvije med žrtvijo in povzročiteljem nasilja žrtvi onemogoča, da bi zmogla sama ustaviti nasilje. Brez zunanje intervencije odraslih se medvrstniško nasilje ne prekine.

Nemudoma ukrepati

Odrasli moramo nemudoma ukrepati, ko zaznamo medvrstniško nasilje, v skladu s svojimi kompetencami, vlogami in pooblastili. Ko zaposleni v vzgojno izoobraževalnih zavodih opazijo (ali pa so s strani staršev ali otrok obveščeni) da  prihaja do medvrstniškega nasilja sledijo naslednjim postopkom. 

Nujni postopki
  • Takoj poskrbijo za varnost otroka (priskrbijo mu fizično varnost in čustveno oporo).
  • Še isti ali najkasneje naslednji dan o dogodku obvestijo ravnatelja, šolsko svetovalno sužbo, razrednika vseh vpletenih otrok in njihove starše ter naredijo zapisnik dogajanja, ki ga izročijo šolski svetovalni delavki.
  • Šolska svetovalna služba po potrebi oblikuje načrt za preprečitev nadaljevanja nasilja in se ločeno pogovori z otrokom žrtvijo in povzročiteljem nasilja ter po potrebi z opazovalci dogodka in izdela zapis pogovora z namenom razjasnitve situacije. Nikoli ne soočamo žrtve in povzročitelja nasilja!
  • Šolska svetovalna služba na podlagi pridobljenih informacij prične s svetovalnim delom z otrokom žrtvijo in povzročiteljem nasilja. Na pogovor povabi tudi starše. Nato najpozneje v treh delovnih dneh po zaznavi nasilja skliče tim. Člani tima so: svetovalni delavec, razrednik oz. vzgojitelj otroka žrtve ter povzročitelja nasilja, ravnatelj in po potrebi drugi strokovni delavci VIZ.
  • Omenjeni tim nato naredi načrt pomoči za žrtev nasilja, v skladu s predpisi načrtuje vzgojno ukrepanje za povzročitelja, načrtuje delo s starši, načrtuje delo z oddelkom, v katerega sta vključena žrtev, povzročitelj nasilja in opazovalci, sodeluje z zunanjimi institucijami, določi izvajalce nalog in s primerom nasilja seznani druge strokovne delavce VIZ.
  • Če je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je povzročitelj nasilja že dopolnil 14 let, ravnatelj o tem obvesti policijo in center za socialno delo. Center za socialno delo obvesti ravnatelj tudi, če tim oceni, da otrok žrtev in/ali otrok povzročitelj nasilja potrebuje pomoč centra za socialno delo. V omenjenih primerih šolska svetovalna služba povabi k sodelovanju v timu (tim v razširjeni sestavi) predstavnika policije, centra za socialno delo in predstavnike drugih organov in nevladnih organizacij.

Kaj pa preventiva?

Pri obravnavi medvrstniškega nasilja pa ne smemo pozabiti tudi na preventivo. Žrtve medvrstniškega nasilja so velikokrat otroci, ki so na nek način drugačni od svojih vrstnikov (zaradi šolskega uspeha, narodnosti, izgleda – atopijski dermatitis), zato je informiranje (tako odraslih kot otrok) bistvenega pomena.

Atopijski dermatitis zaradi svoje simptomatike bistveno zaznamuje otrokov videz in njegovo vedenje. Bolezen pa spremlja tudi veliko nerazumevanja, zato je bistveno, da preko različnih izobraževanj odrasle in otroke osveščamo o atopijskem dermatitisu. Veliko otrok in celo odraslih namreč zmotno meni, da je atopijski dermatitis nalezljiva bolezen in zato pri svojem vedenju izhajajo iz lastnega strahu in nerazumevanja. Otrok z atopijskim dermatitisom se lahko ob raznih zbadljivkah in socialni izolaciji zapre vase in drugemu ne zmore razložiti, kaj doživlja, zato mu moramo takrat na pomoč priskočiti odrasli.

Kaj lahko storijo zdravniki in zdravstveni delavci?

Izvajalci zdravstvenih storitev bi morali biti pozorni na znake nasilništva pri otrocih in mladostnikih z atopijskim dermatitisom ter jim nuditi podporo. 

Zelo pomembno je, da se zdravnik zaveda problematike,  saj otroci teh informacij ne bodo razkrili sami. Nekaj vprašanj s pomočjo katerih lahko zdravnik zazna, da je otrok žrtev medvrstniškega nasilja. 

  • Ali ti je všeč v šoli?
  • Se v šoli počutiš varno?
  • Ali rad/rada hodiš  šolo?
  • Kakšne so tvoje ocene?
  • Ali imaš v šoli prijatelje?
  • Ali se razumeš s svojimi učitelji?

Multidisciplinarno sodelovanje med zdravnikom, bolnikom, družino, psihologom, šolskim osebjem in nevladnimi organizacijami lahko pomaga ustvariti varno zaščitno mrežo za otroke in mladostnike, ki se borijo s to težko boleznijo. Na ta način lahko skupaj dosežemo pomembne družbene spremembe, ki bodo močno olajšale življenje malih bolnikov. 

Zaupni telefoni in kontakti

 

  • 116 123 – Zaupni telefon Samarijan (brezplačno)
  • 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike, dosegljiv vsak dan med 12.00 in 20.00 (klici so brezplačni, otroci in mladostniki pa lahko pišejo tudi na tom@zpms.si ali se oglasijo v njihovi spletni klepetalnici)
    Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz.
  • 01 520 99 00 – klic v duševni stiski (vsak dan med 19.00 in 7.00)
  • 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24 ur na dan)
  • 080 11 55 – SOS telefon za žrtve nasilja (vsak dan med 12. in 18. uro, svetovanje pa ponujajo tudi po elektronski pošti na naslovu drustvo-sos@drustvo-sos.si)

Starši in otroci se lahko po podporo in pomoč obrnejo tudi na različna društva, ki lahko vstopijo v stik z vzgojno izobraževalnimi ustanovami in jim ponudijo izobraževanja z namenom ozaveščanja otrok in strokovnih delavcev ter opolnomočenja bolnikov  (npr. Zavod Atopika, Društvo atopijski dermatitis).

  1. Lešnik Mugnaioni, D.,  Klemenčič, I., Filipčič, K., Rustja, E.,
    Novaković, T.  Navodila s priročnikom za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojnoizobraževalnih zavodih. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo; 2018.
  2. Sullivan K. The Anti- bullying Handbook. London: Oxford University Press; 2011. 
  3. Štirn, M in Minič M. Pihosocialna podpora žrtvam nasilja v družini in nasilja zaradi spola. Ljubljana: ISA Inštitut; 2017. 
  4. Leszczynska, MA., Jaquez SA, Diaz LZ. 2020. More to Skin Than Meets the Eye: Bullying and Childhood Skin Conditions. The dermatologist, 28, 9.