Sindrom rdeče kože
Pojav, imenovan »sindrom rdeče kože«, izhaja iz angleščine (red skin syndrome, RSS) in vzbuja vedno več pozornosti, predvsem med tujimi strokovnjaki. Sindrom rdeče kože se lahko razvije zaradi dolgotrajne in neustrezne uporabe predvsem srednje in visoko potentnih lokalnih kortikosteroidov, ki se sicer uporabljajo za zdravljenje težav s kožo, vključno z atopijskim dermatitisom. V zadnjem času je s strani socialnih medijev, združenj bolnikov in blogerjev čutiti velik pritisk na dermatologe, osebne zdravnike in pediatre, naj priznajo obstoj stranskih učinkov lokalnih kortikosteroidov, ki trenutno niso navedeni med stranskimi učinki.
Lokalni kortikosteroidi in njihovi učinki
Kortikosteroidi so naravni steroidni hormoni, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze in vplivajo na številne fiziološke procese v telesu. Sintetične oblike kortikosteroidov se v medicini uporabljajo predvsem kot protivnetna zdravila pri avtoimunskih boleznih, atopijskih stanjih, nekaterih oblikah raka itn. Pri bolnikih z akutnimi in kroničnimi vnetnimi stanji kože je zdravljenje z lokalnimi in sistemskimi kortikosteroidi v veljavi že več kot 50 let. Sulzberger in Witten sta namreč že leta 1950 v dermatologiji predstavila uporabo lokalnih kortikosteroidov. Njuno odkritje je na tem področju pomenilo izjemen napredek.36 Lokalni kortikosteroidi še danes ostajajo temeljna terapija pri zdravljenju atopijskega dermatitisa in drugih kožnih vnetij. Uporaba lokalnih kortikosteroidov je ob pravilni, previdni in varni uporabi učinkovita (in upravičena) ter ima pozitiven učinek na kvaliteto življenja bolnika.38-40
Prvi dvomi o varnosti uporabe lokalnih in sistemskih kortikosteroidov so se s strani bolnikov pojavili že leta 1990. Stroka je to imenovala »neupravičen strah pred kortikosteroidi«, ki naj bi bil posledica predvsem nevednosti in nepoučenosti bolnika o predpisanem zdravilu. Strah bolnikov pred lokalnimi kortikosteroidi tudi danes zdravniki le redko povežejo z njihovimi nezaželenimi učinki, skoraj nikoli pa z odvisnostjo od lokalnih kortikosteroidov in s sindromom rdeče kože. Maja 2014 je Ameriška dermatološka akademija (AAD) objavila nove smernice glede uporabe lokalnih kortikosteroidov; kljub utemeljenim razlogom za upoštevanje sindroma rdeče kože kot možnega neželenega stranskega učinka (znanstvene objave in pobude združenj prizadetih bolnikov) le-tega v nove smernice niso vključili.
Sindrom rdeče kože – odvisnost od lokalnih kortikosteroidov
Med dolgotrajnim in neustreznim zdravljenjem z lokalnimi kortikosteroidi lahko bolniki postopoma razvijejo odpornost na terapijo, pri nekaterih posameznikih pa se razvije odvisnost. Za enak učinek je posledično potreben pogostejši nanos in prehod na lokalne kortikosteroide z višjo potenco. Sčasoma terapija ne učinkuje več. Stanje bolnika je vedno slabše in ob prenehanju uporabe lokalnih kortikosteroidov koža odreagira izjemno burno, saj je postala odvisna. Pojav se razlikuje od tahifilaksije, pri kateri gre le za zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo. Proces zdravljenja je za bolnika izjemno težek in boleč. Želja takšnih bolnikov po slišanosti je močna, a največkrat prezrta; skoraj vedno so prepuščeni sami sebi. V zadnjih letih se na pobudo združenj bolnikov sindromu rdeče kože posveča več pozornosti. Nedvomno pa obstaja veliko odprtih vprašanj, zato so potrebne nove raziskave.
Zdravniki in bolniki bi morali biti pozorni na znake in simptome odvisnosti od lokalnih kortikosteroidov (in na sindrom rdeče kože) ter jih ločiti od znakov in simptomov atopijskega dermatitisa. Enačenje obeh stanj lahko povzroči nepotrebno zavlačevanje s protivnetno terapijo in povzroči še večjo telesno in duševno stisko bolnika.37-43,54.
Definicija odvisnosti od lokalnih kortikosteroidov
O odvisnosti od lokalnih kortikosteroidov lahko govorimo, kadar koža po prenehanju uporabe razvije veliko resnejše in bolj raznolike znake ter simptome, kot so bili prisotni pred uporabo lokalnih kortikosteroidov.39
Vzrok sindroma rdeče kože
Vzrok pojava je verjetno dvig vrednosti serumskega dušikovega oksida, ki je močan vazodilatator.37-42
Simptomi sindroma rdeče kože
Pekoče zbadanje, močan srbež, bolečina, občutek napete opečene kože, poslabšanje ob vročini ali soncu, težave s termoregulacijo (telo se težko segreje ali ohladi), nespečnost, depresija. Simptomi se navadno pojavijo nekaj dni do nekaj tednov po prenehanju uporabe lokalnih kortikosteroidov, lahko pa tudi že med njihovo uporabo.37-42
Znaki sindroma rdeče kože
Kožne lezije se pri odvisnosti od lokalnih kortikosteroidov težko razlikujejo od kožnih lezij primarne bolezni. To je tudi glavni razlog, zakaj dermatologi ne želijo ali oklevajo priznati stanje odvisnosti kože od lokalnih kortikosteroidov ali sindroma rdeče kože. Bistvena razlika med primarno boleznijo in sindromom rdeče kože je v razporeditvi znakov. Koža bolnika je močno rdeča, podobno kot sončna opeklina, in prizadene predvsem dele telesa, kjer je koža tanjša (obraz, vrat, genitalno območje) in je prepustnost kože za lokalne kortikosteroide največja. Značilna je ostra ločnica med rdečo in »normalno« kožo. Značilno je tudi zatekanje vek. Kožne spremembe se razširijo na dele telesa, ki jih primarna bolezen (npr. atopijski dermatitis) predhodno ni prizadela. Nos in ušesa navadno niso pordeli. Pri akutni fazi je značilen ponavljajoč se cikel (I) rdečice in rosenja kože, (II) sušenja in (III) luščenja kože (kot sneg). Temu ponovno sledi izbruh rdečice. Ta cikel se lahko pojavlja po prenehanju uporabe lokalnih kortikosteroidov, lahko pa tudi že med njihovo uporabo. Prisotna je lahko tudi povišana telesna temperatura (okoli 39 °C). Pojav sepse ni izključen. V času odvajanja sta za bolnika značilna brezup in huda depresija. Odvisna koža ob popolnem prenehanju uporabe lokalnih kortikosteroidov sčasoma ozdravi ali pa se vrnejo znaki prvotne bolezni. 37-42
Zdravljenje sindroma rdeče kože
Zdravljenje je dolgotrajno in težavno, saj večina dermatologov, osebnih zdravnikov in pediatrov ne priznava ali ne prepozna sindroma rdeče kože. Dermatologi stanje kože navadno pripišejo močnemu poslabšanju primarne bolezni in pogosto svetujejo zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi ali z drugimi sistemskimi zdravili. Bolniki, ki pri sebi prepoznajo odvisnost od lokalnih kortikosteroidov, so tako prepuščeni sami sebi in najpogosteje prekinejo z uporabo zdravil. Zdravljenje (popolna prekinitev uporabe lokalnih kortikosteroidov) je dolgotrajno in za bolnika izjemno težko in boleče. Navadno traja od 4 do 24 mesecev.
Podpora in pomoč pri sindromu rdeče kože
Veliko hladnih obkladkov, počitka, psihološka pomoč in podpora osebnega zdravnika ali dermatologa.