Atopijski dermatitis je kronična, ponavljajoča se vnetna bolezen. Najvidneje in najobsežneje je prizadeta koža (močan srbež), pri dolgotrajnih in težkih oblikah atopijskega dermatitisa pa se lahko razvijejo tudi druga atopijska stanja, kronično vnetje črevesa, revmatoidni artritis in številne druge bolezni.

Bolezen se najpogosteje pojavi v zgodnjem otroštvu (do 2. leta), lahko pa tudi kadarkoli kasneje.

Na določenih mestih telesa, ki so značilna za atopijski dermatitis, se pojavi suha, rdeča, luskasta in srbeča koža.

Atopijski dermatitis je kompleksna bolezen, ki se razvije zaradi kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov. Najnovejše raziskave kažejo, da gre za sistemsko in tudi avtoimunsko bolezen.

Atopijski dermatitis ni ozdravljiv, saj gre za večplastno sistemsko bolezen z gensko predispozicijo in avtoimunsko komponento. Za bolezen so značilna obdobja zagona in remisije. Pri 1/3 otrok lahko atopijski dermatitis izzveni, a se lahko ponovno pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju. Spodbudno je dejstvo, da v zadnjih letih zanimanje stroke za bolezen raste. Posledično se pojavljajo nova zdravila, ki bodo morda olajšala življenje bolnikov.

Ne, atopijski dermatitis ni nalezljiv. Bolniki z atopijskim dermatitisom so zaradi nevednosti okolice pogosto žrtve stigmatizacije, diskriminacije in izolacije. Predvsem otrokom, ki trpijo za atopijskim dermatitisom, je potrebno dovoliti, da se normalno igrajo s svojimi vrstniki.

Atopijski dermatitis je navadno povezan s prehrambnimi alergeni (mlečne beljakovine, jajčni beljak, ribe, soja, gluten, oreščki …), ni pa nujno. Če opazite poslabšanje stanja po določeni hrani, poskusite z izločevalno dieto. To povejte osebnemu zdravniku/pediatru, ki vas bo napotil do alergologa.

Diete se je potrebno držati strogo, če je potrebna. Odgovor je torej ne.

Atopijski dermatitis je kronična bolezen in kot takšna predstavlja stalno psihično obremenjenost bolnika. Bolezen zahteva stalno prilagajanje in močno prizadene kvaliteto življenja. Za lažje soočanje z boleznijo je priporočljiva psihološka podpora.

Da, najpogostejši zapleti so sekundarne okužbe z bakterijami, virusi in glivami. Pri težkih oblikah so prisotne tudi brazgotine.

Kopanje v bazenu ni priporočljivo. V bazenski vodi je klor, ki lahko stanje kože poslabša. Potrebno je poudariti tudi, da je koža bolnika zelo dovzetna za sekundarne okužbe, ki so lahko vzrok resnih zapletov.

Zelo je pomembno, da najprej sami sprejmete drugačnost vašega družinskega člana, prijatelja ali znanca. Do bolnika se obnašajte kot do vsake druge osebe v vašem življenju. Izjemno pomembno vlogo v življenju bolnika ima prav podpora in razumevanje družine in okolice.