Delovanje imunskega sistema
“Vnetje tipa 2” je rezultat specifičnega obrambnega mehanizma našega telesa. Do neke mere našemu telesu pomaga pri boju z okužbami in paraziti. Včasih pa lahko ta vrsta imunskega odziva postane hiperaktivirana in slabo uravnana. V tem primeru je lahko imunski odziov vpleten v nastanek različnih bolezni, kot so atopijski dermatitis, alergijski rinitis, nekatere oblike astme in drugo. Vnetje tipa 2 je lahko lokalno ali sistemsko in se pojavi zaradi disregulacije imunskega sistema ter nepravilnega delovanja kožne bariere.
Včasih se vnetje lahko pojavi tudi ob prisotnosti snovi in organizmov, ki za telo niso nevarne. Če je postal imunski sistem preobčutljiv za določene snovi, kot so cvetni prah, živalski prhljaj, prah ali določena hrana, se telo lahko odzove s hudim vnetjem tipa 2.
Kronično vnetje tipa 2
Nedavna znanstvena dognanja so pokazala, da je za vnetne bolezni, kot so atopijski dermatitis in alergije, lahko krivo kronično vnetje tipa 2, ki je posledica preobčutljivega imunskega sistema. Bolezni, ki jih pretiran imunski odziv lahko povzroča so:
- eozinofilni ezofagitis – alergije na hrano
- astma
- atopijski dermatitis
- alergijski rinitis
- kronični rinosinusitis z nosnimi polipi
Ker je kronično vnetje tipa 2 precej nepoznano bolezensko stanje, bolniki ustroja svojih alergijskih bolezni ne razumejo najbolje in ne morejo ugotoviti, kako se te bolezni med seboj povezujejo. Povezave so sledeče:
- Okoli 15 % odraslih s srednjo in hudo obliko astme hkrati boleha za atopijskim dermatitisom in 31 % odraslih s srednjo in hudo obliko atopijskega dermatitisa boleha tudi za astmo.
- Pri okoli 9 % odraslih s srednjo in hudo obliko kroničnega rinosinusitisa z nosnimi polipi se pojavi tudi atopijski dermatitis, medtem ko 3 % odraslih s srednjo in hudo obliko atopijskega dermatitisa trpijo tudi za kroničnim rinosinusitisom z nosnimi polipi.
- Okoli 46 % odraslih s srednjo in hudo obliko kroničnega rinosinusitisa z nosnimi polipi zboli tudi za astmo in 17 % odraslih bolnikov z astmo ima hkrati tudi kronični rinosinusitis z nosnimi polipi.
Ključne omejitve in izzivi
Bolniki s kroničnim vnetjem tipa 2 se spopadajo z več ključnimi omejitvami in izzivi. Razvrstimo jih lahko v 5 skupin, kot smo to storili spodaj.
Pravočasna postavitev diagnoze
Bolniki lahko diagnozo pridobivajo zelo počasi. Razlog tega je, da se bolnike napotuje od enega zdravnika k drugemu, saj zaradi pomanjkanja znanja o kroničnem vnetju tipa 2 ne uspejo postaviti natančne diagnoze.
Drugi izzivi so še:
- Družinski zdravniki bolnikov ne napotijo na pregled k specialistu, ki bi diagnozo lahko postavil, ker je takih specialistov zelo malo.
- Mnogo bolnikov izstopi iz zdravljenja v zdravstvenem sistemu in se zatečejo k samodiagnozi ter samostojnemu obvladovanju svojih težav.
- Zdravnikom pogosto niso na voljo jasno postavljeni diagnostični kriteriji za kronično vnetje tipa 2. Uspešnost postavljene diagnoze je odvisna od posameznega zdravnika.
- Bolniki morajo nekatere diagnostične teste plačati sami.
Kaj lahko storimo za pravočasno postavitev diagnoze?
- Zdravnike in zdravstvene delavce izobrazimo o kroničnem vnetju tipa 2.
- Postavimo ustrezne diagnostične kriterije.
- Oblikujemo zdravstveni sistem, ki bo s bolnikom omogočal pravočasno obravnavo.
Izobraževanje in ozaveščanje
Javnost, bolniki in zdravstveni delavci ne poznajo nekaterih bolezenskih stanj, ki so posledica kroničnega vnetja tipa 2, ker so ta bolezenska stanja redka.
Prav tako primanjkuje zavedanja o povezanosti teh bolezenskih stanj, ki so jim skupni in jih povzročajo eozinofilci. Če bi ta stanja obravnavali kot del iste bolezenske slike, jih ne bi dojemali kot redke, s tem pa bi okrepili ozaveščenost o kroničnem vnetju tipa 2.
Kaj bi lahko storili za boljše ozaveščanje o vnetju tipa 2?
Več izobraževanj, namenjenim bolnikom, bi pripeljalo do uspešnejše diagnoze in pravočasnejšega zdravljenja. Na žalost izobraževalnih vsebin na to temo zelo primanjkuje, težko dobimo tudi sogovornika. Ravno tako je težko o tej temi izobraziti zdravstvene delavce. Obstajajo sicer mednarodna strokovna društva, vendar s svojim strokovnim znanjem ne prodrejo med zdravstvene delavce na regionalni ali državni ravni.
Dostop do primernega zdravljenja
Za zdravljenje nekaterih bolezenskih stanj, povezanih s kroničnim vnetjem tipa 2, ali za zdravljenje vnetja samega primanjkuje jasno določenih smernic. Posledično zdravstveni delavci ne morejo poseči po standardnemu modelu zdravljenja.
- Zdravstveni delavci velikokrat ne prepoznajo vzroka za bolezenska stanja in zdravijo samo simptome, pri čemer pogosto predpisujejo kortikosteroide v oralni obliki.
- Bolniki so najprej deležni le cenejših zdravil in jih tako ne zdravijo z naprednejšimi zdravili.
- V zdravljenje se pogosto ne vključujejo sredstva in postopki, s katerimi bi si bolniki sami lajšali simptome bolezni.
- Bolnikovo mnenje je pri odločanju o zdravljenju velikokrat preslišano.
Kako lahko izboljšamo dostop do primernega zdravljenja?
- Bolnikom moramo omogočiti pravočasno in pravilno zdravljenje, z zdravili, ki imajo čim manj stranskih učinkov.
- Oblikovati moramo smernice za zdravljenje, ki so posebej prilagojene kroničnemu vnetju tipa 2.
- Bolnikom moramo omogočati, da aktivneje sodelujejo pri svojem zdravljenju.
- Zdravstvenim delavcem moramo najprej zagotoviti potrebno izobrazbo za prepoznavanje in zdravljenje bolezenskih stanj, povezanih s kroničnim vnetjem tipa 2. vnetja.
Dostop do specialistične obravnave
Bolniki imajo lahko težave z dostopnostjo specialistične obravnave pri specialistih, ki so strokovnjaki za kronično vnetje tipa 2. V Sloveniji ni veliko specialistov, ki bi bili strokovnjaki za omenjeno bolezen. Zagotavljanje pravočasne in pravilne zdravstvene oskrbe bi se moralo izboljšati, tudi tako, da bi se ustanovili centri odličnosti.
Kako lahko izboljšamo dostop do specialistične obravnave
- Na nivoju primarne zdravstvene obravnave bi bilo smiselno, da se uvedejo testi z biomarkerji, s pomočjo katerih bi zdravniki lahko prepoznali kronično vnetje tipa 2.
- Zdravstvenim delavcem je potrebno priskrbeti orodja za prepoznavanje povezanosti bolezenskih stanj, ki so posledica kroničnega vnetja tipa 2.
- Omogočanje obravnave na daljavo, zaradi česar bi bolniki hitreje prišli do mnenja specialista.
- Zdravstveno oskrbo je potrebno bolje organizirati s pomočjo centrov odličnosti in morebitne obravnave na daljavo.
Celostna obravnava
Zdravstveni sistem ne omogoča holistične obravnave bolnikov. Primanjkuje interdisciplinarnih ekip zdravnikov, ki bi sodelovali pri bolnikovem zdravljenju.
Bolnikova bolezenska stanja se obravnavajo ločeno, čeprav so med seboj povezana. Bolniki ponavadi za vsako stanje obiskujejo drugega zdravnika, ki stanje zdravi ločeno od ostalih zdravnikov.
Pri prehodu iz dobe otroštva v odraslo dobo se bolniku ne nudi potrebne zdravstvene oskrbe. Veliko bolnikov lahko zato v adolescenci opusti zdravljenje v zdravstvenem sistemu.
Kaj lahko storimo, da zagotovimo celostno obravnavo?
- Bolnike bi se moralo obravnavati holistično, njihova bolezenska stanja pa bi morala biti razumljenja kot povezana in temu primerno ukrepati.
- Povečati moramo sposobnost bolnikov, da sami nadzirajo bolezen, ter izboljšati primarno oskrbo in koordinacijo med zdravniki iz različnih strok.
Želite izvedeti več o kroničnem vnetju tipa 2?
Obiščite navigatorja za bolnike in odkrijte vsa orodja, vire in informacije, ki jih imamo na voljo. Preverite, kaj vam lahko naša organizacija ponudi na virtualni stojnici.
Viri
- https://sl.gaapp.org/type-ii-inflammation-patient-navigator/
- https://www.verywellhealth.com/an-overview-of-type-2-inflammation-5095456