Spoštovani!
14-mesečni sin ima AD, alergija na beljak pri 5 mesecih, ponovne alergološke teste še čakamo. Držimo se diet (izogibanje alergenom), kožo redno negujemo, a bistvenega izboljšanja ni, prej vmesna poslabšanja in razširitev na več območij, vzrokov še nismo uspeli ugotoviti.
Ker se mi je iztekel porodniški dopust, sem se želela cepiti proti covid-19. Na cepilnem mestu sem omenila sinovo alergijo na beljak (sin se še doji). Svetovali so mi, da najprej povprašam pediatra. Vljudno vas naprošam za informacije o morebitni vsebnosti beljaka ter morebitnih vplivih cepiva. Skrbi me namreč, da bi se stanje kože sina po mojem cepljenju še dodatno poslabšalo.
Najlepša hvala in lep pozdrav
Eviva
2 Odgovori
Upam, da sem vam odgovoril na vaše vprašanje in vas lepo pozdravljam.
Lep pozdrav
Vojko Berce
Spoštovana gospa Eviva,
najprej k osnovnemu vprašanju o cepljenju. Cepljenje s cepivom (katerimkoli) proti COVID-19 pri vas zagotovo ne bo vplivalo na potek atopijskega dermatitisa pri otroku. m-RNA cepiva proti COVID-19 (Pfizer, Moderna) niso izdelana na osnovi piščančjih celic in ne vsebujejo sledov jajčnih beljakovin. Tudi če bi jih vsebovala, to ne bi poslabšalo stanja kože pri dojenem otroku, ker teh beljakovin pri cepljenju ne vnašamo v krvni obrok ampak v mišico ali podkožje. Tudi sicer gre za tako majne količine, da v praksi ne povzročajo alergijske reakcije niti, če s cepivi narejenimi na piščančjih fibroblastih (npr. ošpice-mumps-rdečke, klopni meningoencefalitis) cepimo samega otroka, ki je dejansko močno alergičen na jajca.
Pri otrocih z atopijskim dermatitisom po cepljenjih sicer res lahko pride do začasnega (praviloma nekajdnevnega) poslabšanja osnovne bolezni zaradi aktivacije imunskega sistema s cepivom, kar pa ni posledica alergijske reakcije. Stanje kože se v nekaj dneh po cepljenju tudi spontano povrne v predhodno, takšno kot je bilo pred cepljenjem. Tako, da niti dokazana alergija na jajca pri otroku z atopijskim dermatitisom ne predstavlja zadržka za cepljenje.
Glede vzrokov atopijskega dermatitisa pa je tako, da jih pri nobenem otroku z atopijskim dermatitisom ne uspemo povsem pojasniti ali ugotoviti vseh. Gre namreč za zelo kompleksno bolezen, pri kateri se prepletajo: okvara zaščitne kožne bariere (velikokrat vsaj delno genetsko pogojena), prekomerna aktivnost imunskega sistema in številni dejavniki okolja med katere lahko sodijo tako alergije kot tudi moderen način življenja, cigaretni dim, onesnažen zrak, okužbe, stres….Pri tem našteti dejavniki okolja bolj poslabšujejo atopijski dermatits kot pa ga dejansko povzročajo. Zato ima alergija pri atopijskem dermatitisu relativno majhno vlogo oz. je le ta v praksi (in predvsem pri starših) precenjena. Pri nekaterih dojenčkih in manjših otrocih pa opažamo izboljšanje po eliminaciji prehranskih alergenov (npr. kravje mleko, jajca), na katere so dokazano alergični. Ne svetujemo pa poskusov obširne eliminacije živil “na slepo”, brez alergološkega testiranja ali ob negativnih testih. Takšni poskusi se praviloma končajo z obsežnimi dietami (ki otroku škodijo) in enako slabim stanjem kože.