Spoštovani,
2 leti stara hčerka se od 2. meseca spopada z atopijskim dermatitisom. Začelo se je s krvavimi nitkami na blatu in srbečim izpuščajem po koži (takrat se je dojila) – šli sva na dieto brez KML in jajc. Krvave nitke na blatu so do nekje 6. meseca izzvenele, težave s kožo pa so ostale nespremenjene (močno srbenje kože, izpuščaji podobni mozoljčkom, ponekod pa suha luščeča koža). Dokazane ima alergije na lešnike, oreščke, sedaj tudi na pelode trav in dreves. Izbruhi poslabšanja kože so zelo pogosti, skoraj nobeno noč ne prespi v celoti, včasih se praska tudi po 2 uri skupaj. Posledično je v vrtcu zaspana, nerazpoložena. Takoj ko opustim mazanje s kortikosteroidi in Elidelom (navodila glede nege kože sva dobili na dermatološki kliniki, kjer sva bili tudi hospitalizirani), se koža ponovno poslabša. 2 meseca prejema Zink, ki ga je predpisala alergologinja, vendar zaenkrat ni bistvenega izboljšanja.
Kako lahko čimbolj celostno podprem njeno telo, da bi bilo izbruhov AD čim manj (zdravila, prehrana, prehranski dodatki, …)? Je katera živila smiselno opustiti (npr. pšenico,..)? Za vsak vaš nasvet vam bom zelo hvaležna, saj smo trenutno že precej obupani nad stanjem kože.
Hvala in lep pozdrav
1 Odgovor
Spoštovani,
Atopijski dermatitis ima žal nepredvidljiv potek bolezni in kot ste sami ugotovili, so alergije le delček mozaika pri vzrokih za nastanek in poslabšanje atopijskega dermatitisa. Poleg alergij so v ospredju tudi številni drugi vzroki kot so okvara kožne bariere in posledično večje izhlapevanje vode ter izsušenost kože, nagnjenost k bakterijskim in virusnim okužbam kože, kolonizacija z bakterijo Staphylococcus aureus, imunski odziv, ki vodi do vnetja kože kot tudi poslabšanje ob stresih, infektih in nespecifičnih dejavnikih kot so zunanji iritansi (npr. volnena oblačila, prevroča voda, agresivna mila). Verjamem, da so vam na Dermatovenerološki kliniki pokazali kako pravilno negovati in zdraviti kožo, svetujem, da se ukrepov čim bolj držite. Kot se morda spomnite, lahko na močno srbeča mesta nanesete zdravilno ali negovalno kremo, prekrijete z mokrim obkladkom in nato zavijete s suhim povojem ali brisačo, tako malo lajšate akuten srbež, seveda ne za celo telo naenkrat ali pa polagate na najbolj srbeča mesta npr. ploščate kamenčke, ki ste jih shranili prej v hladilniku. Sicer pa srbež zmanjšujejo sistemski antihistaminiki in zdravilne kreme.
Ne svetujem vam dodatnega izločanja živil, ki niso dokazani alergeni. V kolikor sumite, da se po določenih živilih (npr. pšenica) koža poslabša, potem bi bilo smiselno ponovno opraviti alergološke teste na osumljena živila, sicer pa se ne priporočajo diete brez dokazanih alergij. Pomembna je raznovrstna prehrana, posebej prehranskih dodatkov za atopijski dermatitis ni. Omenja se v številnih majhnih raziskavah prebiotike in probiotike, vendar zaenkrat mednarodne smernice za zdravljenje AD tega še niso prevzele. Njihovo mnenje je, da je še premalo dokazov o učinkovitosti, da bi jih lahko priporočali.
Manjše študije so nekatere sicer poročale o pozitivnih učinkih uživanja probiotikov (laktobacili in bifidobakterije so bili najpogosteje dodani v različnih razmerjih in različnih podvrstah) tako pri nosečnicah kot preventiva AD kot tudi pri bolnikih z AD za izboljšanje stanja, vendar kot rečeno, zaenkrat so študije premajhne, preveč raznolike, da bi lahko dejansko priporočali v smernicah uporabo probiotikov. Odprta vprašanja ostajajo tudi kdaj je optimalno pričeti z uporabo probiotikov, katere točno naj uživamo in koliko časa.
Moje osebno mnenje je, da probiotiki ne škodujejo, vredno jih je preizkusiti za npr. 8 tednov, vendar ali boste dejansko dosegli izboljšanje AD pa je vprašanje. Drugega vam ne bi svetovala, ne drugih prehranskih dodatkov (nič ni dokazano zaenkrat, da bi delovalo) ne strogih diet, ki niso odobrene s strani alergologa.
Lep pozdrav,
Irena Peteln