Pozdravljeni,
V otroštvu so mi postavili diagnozo Atopični dermatitis, ki sem ga “nadzoroval” s steroidnimi mazili ter antihistaminiki, izogibanjem alergenom….
Skozi odraščanje sem veliko delal na sebi, ter raziskoval kaj vse je vzrok za poslabšanja ter različne alergijske reakcije. 2,5 leti nazaj sem se odločil, da preneham “zdravljene” s steroidnimi mazili in zamenjam zdravljenje s imunosupresivi (protopic) ki mi sicer ni najbolj odgovarjal (rdeč obraz, koža, vnete oči, razjede v ustih…)
Pred enim mesecem sem se odločil, da tudi s imunosupresivi naredim premor zaradi zgoraj omenjenih težav.
Neznana težava je nastala dva dni po prenehanju mazanja s Protopicom . Zatekel sem po celem telesu, počutje je zelo slabo . Koža se je v celoti poslabšala in jo zelo težko nadzorujem, težava ni podobna atopičnem dermatitisu
Ali je možno, da je prišlo do odtegnitve od mazil ? Ker zelo težko funkcioniram sem šel na urgenco, in sem bil napoten na urgentno dermatološko ambulanto kjer sem bil kregan zakaj sem prekinil terapijo. Naredili so mi krvno sliko in so bili s-ige 8600. Skrbijo me rezultati S-AST 1,11 in pa S-ALT 1,16
Obračam se na vas z vprašanjem ali je možno, da je moje telo odreagiralo tako burno zaradi odtegnitve terapije? Kaj mi svetujete kako naprej ? Ali naj vstrajam ali lahko pride do kakšnih drugih težav?
Že v naprej se vam zahvaljujem z vaš odgovor,
z lepimi pozdravi
Tadej
1 Odgovor
Spoštovani,
pomembno vsakdanje opravilo pri osebah z atopijskim dermatitisom je redno izvajanje zdravljenja suhe kože z indiferentnimi mazili v zadostni količini.
Osnovna protivnetna zdravila za zdravljenje bolezni so lokalni kortikosteroidi, ki so zelo učinkoviti za zdravljenje akutnega poslabšanja. Njihova uporaba mora biti omejena na tiste vnetne dermatoze, pri katerih so postavljene pravilne indikacije. Lokalni kortikosteroidi so varni, kadar jih uporabljamo na mestih, kjer se ekcemsko vnetje pojavi v varna količini, ki je v skladu z veljavnimi smernicami za zdravljenje atopijskega dermatitisa. Dokler poslabšanje ekcema zdravimo z lokalnimi kortikosteroidi, po umiritvi hudega vnetja predpisujemo lokalne inhibitorje kalcineurina.
Pri zdravljenju AD so se že uveljavili tudi lokalni imunomodulatorji, pimekrolimus in takrolimus. Pri kratkotrajni in tudi dolgotrajni uporabi zmanjšujeta srbenje, blažita potek in zagone AD. Sta varna in učinkovita pri otrocih in odraslih. Ne povzročata atrofije kože niti sistemskih neželenih učinkov, zato sta primernejša za uporabo na delih telesa, kjer je koža tanjša ter za dolgotrajno zdravljenje, po navodilih. Najpogosteje opisana neželena učinka sta kratkotrajno skelenje in srbež ob nanosu zdravila.
Vse bolj se uveljavlja proaktivno zdravljenje z lokalnimi imunomodulatorji, pri katerem bolnik takrolimus nanaša dvakrat na teden na mesta, kjer se pojavlja atopijski deramtitis. Proaktivno večinoma zdravimo bolnike s pogostimi ponovitvami bolezni.
Na potek AD lahko vplivajo nekatere kožne okužbe, tudi glivične, predvsem tiste s kvasovko Malassesia spp. Nanjo moramo pomisliti takrat, ko so vnetna žarišča prisotna predvsem na koži glave in vratu. Takrat je, po predhodno laboratorijsko potrjeni okužbi priporočeno zdravljenje z antimikotiki.
Starejše otroke in odrasle bolnike z težje potekajočo obliko atopijskega dermatitisa v kronični fazi bolezni, ki ne odreagirajo na intenzivno lokalno terapijo lahko zdravimo s fototerapijo.
Težke oblike bolezni zdravimo s sistemskimi imunosupresivi in tarčnimi zdravili.
So pa številne druge kožne bolezni, za katere je tudi značilno močno srbenje lahko navidezno podobne atopijskemu dermatitisu. Zato bi svetovala ponovni pregled pri zdravniku za ponovno oceno stopnje vnetja in razsežnosti kožnih sprememb. Na osnovi kliničnih kriterijev in dodatnih laboratorijskih preiskav je potrebno postaviti/potrditi diagnozo bolezni, saj so večinoma pomembni tudi izvidi alergoloških in drugih laboratorijskih preiskav, s katerimi skušamo izluščiti možne vzročne dejavnike, ki so povzročili poslabšanje.
Lep pozdrav!