Pozdravljeni,
sem mama najstnice s težkim atopijskim dermatitisom. Na vas se obračam z vprašanjem, kako nad občutke manjvrednosti. Hčerka ima velike težave, vsem se podredi, nima nobenega občutka lastne vrednosti. Kot družina veliko delamo na tem, ampak očitno je bolezen za njo pretežka – da ne govorim o odnosu ljudi. Skrbi me tudi njena družba, fantje … bila je tudi v nasilnem odnosu, katerega ni mogla zapustiti.
Hvala za pomoč.
1 Odgovor
Pozdravljeni,
da bi lahko razumeli njene občutke manjvrednosti, moramo najprej razumeti, kako ljudje reagiramo na stresne situacije. V preteklosti si je bila stroka enotna, da na stresne reakcije lahko reagiramo na 3 načine – z bojem, begom ali zamrznitvijo.
Novejše raziskave pa kažejo, da obstaja še četrti način odziva na stresno situacijo (v odnosu z drugo osebo), t.i. ugajanje. Še posebej ljudje, ki imajo v svoji preteklosti izkušnjo, da so morali kot otroci zato, da bi lahko ostali v odnosu z drugo njim pomembno osebo potlačiti oz. zanemariti lastne občutke in čustva, se na stresne situacije odzovejo tako, da čustva in potrebe drugih postavijo pred svoje. Zavedati se moramo, kako pomemba je za otroka družba vrstnikov. Otroci z atopijskim dermatitisom so velikokrat odrinjeni s strani svojih vrstnikov, počutijo se zapuščeni, neljubljeni, odrinjeni, nerazumeljeni. Zato lahko z namenom, da bi bili od njih sprejeti, storijo vse, da bi jim ugajali, obenem pa pozabijo in zanemarijo svoja čustva in potrebe. V sebi skrivajo prepričanje, da jih drugi ne bi sprejeli, če bi izrazili svoja čustva, potrebe (npr. praskanje, ki je povsem normalen odziv na srbež), zato so pripravljeni za ceno odnosa pretrpeti marsikaj in se tako lahko hitro znajdejo v zlorabljajočih in toksičnih odnosih.
Za hčerko je pomembno predvsem to, da se nauči najprej prepoznavati svoja lastna čustva in potrebe ter jih tudi primerno izražati, s čimer se bo čez čas naučila tudi postavljati zdrave meje. Obenem pa ne smemo pozabiti, da se naši možgani učijo na podlagi izkušenj, ki jih dobimo, zato je bistveno, da hčerka dobi tudi kar se da največ izkušenj, ko so njena čustva in potrebe sprejete, razumljene in dovoljene. Tole ni lahka naloga, še posebej ne v najstniških letih, zato bi bilo smielno, da hčerka dobi primerno strokovno pomoč in podporo. Včasih je dovolj že psihologinja v šolski svetovalni službi, osebni zdravnik pa ji lahko napiše tudi napotnico za psihologa, ki deluje v vašem zdravstvenem domu. Psiholog ji bo lahko nudil prostor in čas, kjer bo le ona na prvem mestu, hkrati pa ji bo lahko pomagal, da se bo bolje spoznala, se opolnomočila in dobila izkušnjo varnega in zdravega medsebojnega odnosa. Zelo dobrodošla bi bila tudi vključitev v katero izmed podpornih skupin za ljudi, ki imajo atopijski dermatitis.
Poleg tega pa ji bližnji lahko pomagate pri raziskovanju njenih čustev in potreb tako, da ji postavite katero izmed sledečih vprašanj:
“Kakšno pa je tvoje mnenje o tem?”; “Kako pa bi ti uredila tole zadevo?”; “Katera glasba/film ti je najbolj všeč?”; “Če bi ti zlata riba lahko izpolnila 3 želje, kaj bi si želela, zakaj?”, “Kaj najbolj ceniš pri svojih prijateljih/družini?”; “Kdaj se počutiš razumljena?”; “Kaj te veseli/razjezi/žalosti, zakaj?”; itd. S tem ji boste pokazali, da vam je njeno mnenje pomembno, njo pa boste spodbudili k samoraziskovanju.
Vse dobro,
Petra