Pozdravljeni,
22. 12. smo bili s sinom Oskarjem (star dobro leto) pri vas na pregledu v UKC Ljubljana. Kombinacija Loicodon in Fucidin kreme mu je izredno pomagala že po dveh dneh mazanja. Nadaljevali smo z navodili (prav tako s tuširanjem s Octanisenom in pred spanjem polovico žličke Claritina), čez nekaj dni smo po navodilih mazali samo še 1x na dan. Ker nam je Fucidin kreme zmanjkalo, smo za recept prosili nadomestno pediatrinjo (naša je bila na dopustu). Medicinska sestra nam je predpisala Fucidin mazilo (in ne kreme), stanje na obrazu se je ponovno začelo slabšati, ne vemo pa, ali od manjšega mazanja s kortikom, ali zaradi zamenjave kreme z mazilom. (S farmacevtom smo sklepali, da mu tako mastno mazilo na obrazu morda ne ustreza, ker se je podobno zgodilo že pri uporabi Afloderma; po 4 dneh mazanja z Afloderm mazilom je dobil izbruh po celem telesu, kjer prej izpuščajev sploh ni imel, po uporabi Afloderma kreme pa se mu je stanje po nekaj dneh začelo zelo izboljševati). Po nekaj dneh smo ponovno prosili za recept za Fucidin kremo, vendar je to bil že 10. dan uporabe Loicodon+Fucidin, tako da smo namazali samo še tisti večer. V petek, 31. 12., sem tudi govorila z dr. Jajinićem in je rekel, naj kljub poslabšanju in vnovičnem rosenju na licih še naprej mažem s predpisano 8% cinkovo kremo (in še drugo predpisano negovalno z Eucerolom), vendar se je na obrazu stanje kljub vsemu začelo ponovno zelo slabšati … Po treh dneh mazanja s cinkovo in to drugo negovalno iz lekarne smo včeraj zvečer in danes zjutraj ponovno namazali z Loicodonom in Fucidin kremo (se mu že pozna izboljšanje).
Ker imamo velike zadržke pri uporabi kortika toliko časa, me zanima, kaj je v dani situaciji smiselno narediti. Po telesu se mu je stanje praktično izničilo, tu pa tam se vidijo še manjši flekci, ampak nič izbočenega, koža je postajala krasna … Včeraj pa je bilo na roki na istih mestih kot prej ponovno opaziti izbočene rane …
Je to posledica pavze z mazanjem s kortikom? Lahko v kombinaciji s Fucidin kremo mažemo še kak dan ali raje ne?
Kako je z uporabo Claritina? Dajali smo mu ga 11 dni, polovično žličke pred spanjem. Dva dni mu ga zdaj nismo dali. Ga pa še vedno ponoči zaradi poslabšanja zelo srbi. Je kakšna časovna omejitev jemanja? Ker v navodilih ne piše nič o tem …
Do pediatrinje trenutno ne moremo, ker smo v samoizolaciji. Partner čaka na klic, kdaj/če sploh se bo lahko šel testirati za covid-29.
Iz srca se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam,
Katerina Kljun
1 Odgovor
Spoštovani,
atopijski dermatitis je pogosta srbeča, vnetna dermatoza s kroničnim ali kronično ponavljajočim se potekom.
Pri dojenčkih je značilno prizadeta koža obraza, pri majhnih otrocih so vneta žarišča po okončinah, pri mladostnikih in odraslih so prizadeti pregibi velikih sklepov, vrat in obraz. Bolezen se pojavlja v zagonih, z obdobji izboljšanj in poslabšanj.
Lokalni kortikosteroidi imajo zaradi svojih različnih učinkov glavno vlogo v zdravljenju ekcema pri atopijskem dermatitisu. Tovrstno zdravljenje je vedno simptomatsko, ne vzročno. So zelo učinkovita zdravila za zdravljenje akutnih poslabšanj in značilno zmanjšujejo srbež. Jakost in obliko lokalnih kortikosteroidov izberemo glede na tip vnetja, starost, razširjenost in lokalizacijo kožnih sprememb, uporabljamo primerno količino zdravila glede na navodila iz evropskih smernicah za zdravljenje, pri akutnem vnetju večinoma uporabljamo kreme, na kronične, suhe spremembe večinoma nanašamo protivnetna mazila. Če jih ustrezno prepisujemo, so izjemno koristna zdravila in imajo le redko klinično pomembne neželene učinke, zlasti ob kratkotrajnem zdravljenju.
Poslabšanja bolezni so pogosto povezana s kolonizacijo mikrobov in infekti zlasti s S. aureusom. Za tovrstna poslabšanja pomembno vlogo ima tudi spremenjena kožna bariera s posledično večjo preobčutljivostjo za vdor mikrobov v kožo.
Zato pri atopijski koži svetujemo vsakodnevno kratkotrajno umivanje, ki navlaži kožo in zmanjša kolonizacijo z mikrobi, priporočamo izdelke brez umetnih konzervansov in dišav. Svetujemo tudi antiseptične kopeli, ki uspešno zmanjšajo kolonizacijo kože s S. aureus, ki lahko povzroča poslabšanje samega atopijskega dermatitsa in lahko povzroči tudi sekundarno okužbo prizadete kože. Ob poslabšanju izvajamo antiseptične kopele vsak dan, po končanem aktivnem zdravljenju nadaljujemo z vzdrževalno terapijo s trikrat tedensko uporabo antiseptičnih kopeli, ostale dni pa se otroci lahko umivajo s sintetičnimi mili, ki ne vsebujejo dišav in konzervansov ter ne dražijo kože in sluznic. Potrebna je vedno redna uporaba individuleno prilagojene indiferente lokalne terapije, ki se aplicira na kožo v zadostnih količinah. Uporaba adekvantne emolientne terapije je osnova zdravljenja, saj je s študijama potrjeno da izboljša barierno funkcijo kože, zmanjša dovzetnost atopijske kože do okužb, in v prvi vrsti zmanjša uporabo lokalnih protivnetnih pripravkov.
Sekundarna bakterijska okužba se najbolj pogosto kaže s pojavom rosečih, z medenimi krastami obloženih žarišč, periaurikularnih fisur, številnih drobnih pustul ali drugimi znaki. Takrat se lahko sprva empirično kot tudi glede na izvid antibiograma odločimo za terapijo z lokalnimi antibiotiki, uporaba sistemskih antibiotikov pri atopijskem dermatitisu je indicirana pri raširjenih oblikah bolezni z znaki sekundarne okužbe kože.
Antihistaminiki se pri zdravljenju atopijskega dermatitisa pogosto uporabljajo. Pri otrocih so antihistaminiki varni in niso povezani s pomembnimi neželenimi učinki. Koristni pa so pri posameznih bolnikih, predvsem tistih s pridruženo urtikarijo, dermografizmom, alergijskim rinitisom ali motenim spancem. Zato lahko antihistaminiki predstavljajo le dodatno zdravljenje, uporabljati jih moramo hkrati z zdravili za učinkovito zmanjšanje vnetja, kot so lokalni kortikosteroidi in inhibitorji kalcinevrina, in nikoli kot monoterapijo. Če s terapevtskim poskusom ugotovimo ugodno reakcijo na zdravljenje, jih uporabljamo intermitentno oziroma ob poslabšanjih bolezni.
Lep pozdrav!