Pozdravljeni,
hčerka se srečuje in bojuje z ad jem že od 1,5 meseca starosti. takrat se je pojavil prvič na obrazu kot velik madež in vse je bilo v mirovanju dokler se nisva nehali dojiti, to pa je bilo pri njenem 1 letu in nekaj mesecev. Odstranili smo vse moteče faktorje in dodajamo omego, probiotike, zvečer sirup zyrtec. Uporabljali smo kar nekaj kremic, a vedno tako da nismo mazali vsepovprek, temveč smo iskali najprimernejšo. na koncu ugotoviš, da nekih izboljšanj ni. Obiskali smo tudi homeopata, zdaj jemo granule 5 mesec. Celo poletje je bilo obvladljivo, zdaj v sezoni kurjenja je bilo poslabšanje. Moje vprašanje bi se naneslo na alergološko ambulanto. Prvič ko sem bila tam, sem bila več kot zadovoljna z vsem. Naredili so nam tudi krvno testiranje, pri kateri ni bilo pokazanih alergij.Mogoče smo jo premajhno testirali. takrat je bila stara slabi dve leti. dobila sem veliko informacij, ki jih do takrat nisem poznala. Zdaj pa ko smo bili drugič, pa je bilo kar “hudo”….Povprašala sem, če bi naredili še testiranje na koži. Pravijo da ne. Če mi dovolite iskrenosti, zmotno je bila omemba homeopata. Moja želja je, da bi se vse vede ZDRUŽILE in da bi si šli z roko v roko nasproti. Da ne bomo iskali vzroka ad ja? Da ga ne bomo našli? Da ne rabimo gledat na hrano??? Kako da ne? če sama ugotavljam, da ji mlečni izdelki ne odgovarjajo…Kdaj lahko zahtevam oz. PROSIM za teste na koži, so smiselni ali ne? z vsem spoštovanjem, cenim medicino, cenim zdravnike, a tokrat sem šla kot mamica otroka z ad jem iz ordinacije majhna kot mravlja. Iz z napisanimi kortikosteoridi. Vaše mnenje glede testiranja na koži. Iz srca se vam že v naprej zahvaljujem za odgovor.
Vse dobro želi mami Petra! 🙂
1 Odgovor
Spoštovani,
atopijski dermatitis (AD) je kronična, ponavljajoča se močno srbeča kožna bolezen, ki prizadene dojenčke, majhne otroke, mladostnike in tudi odrasle. AD je posledica mnogih dejavnikov. Poleg imunološke disfunkcije je vse več dokazov o pomembni vlogi genskih dejavnikov, ki nosijo zapis za strukturne proteine v površinskem delu kože in vplivajo na uravnavanje imunskega odziva. Pomemben je vpliv okvarjene »kožne pregrade«, specifičnih in nespecifičnih poslabševalnih dejavnikov iz okolja, pri hudih in kroničnih oblikah bolezni so ugotovili tudi zvišane vrednosti protiteles proti različnim avto-antigenom v koži. Na pojav AD poleg preobčutljivosti pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, predvsem nekatere bakterije na površini kože, kot tudi druge okužbe.
Večina oseb z AD ima alergijsko obliko bolezni. Manjši delež bolnikov z AD ima enako klinično sliko bolezni, vendar so vrednosti alergoloških testov normalni.
Diagnozo bolezni postavimo klinično; to pomeni, da moramo imeti natančne podatke o poteku bolezni pri bolniku in podatke o podobnih atopijskih boleznih v družini. Zdravnik opravi natančen pregled in oceni izgled bolezenskih sprememb. Iz pogovora z bolnikom ali otrokovimi starši poskuša zdravnik ugotoviti vse možne vzročne dejavnike, ki prispevajo k poslabšanju bolezni. Upoštevati mora vse možne vzroke, bodisi prehranske ali vdihane alergene, dražeče snovi iz zunanjega okolja kot tudi bakterijske, glivične ali virusne okužbe.
Zato odločitev, kakšne in koliko preiskav bo potrebnih, ni pri vsakem bolniku enaka.
Z alergološkimi testi in drugimi laboratorijskimi preiskavami, skušamo izluščiti možne vzročne dejavnike, ki so povzročili poslabšanje.
Z alergološkim testiranjem dokažemo preobčutljivost za številne prehranske ( mleko, jajčni beljak, pšenica, soja, arašidi, ribe, školjke, meso, žita, stročnice, različne vrste sadja in zelenjave…) ali inhalacijske (pršice v hišnem prahu, perje, živalski epitel, pelodi trav, dreves, plesni…) alergene.
Pri bolnikih, ki imajo vneto večino kože po telesu, so odločimo za določitev skupnih in specifičnih IgE glede na prehranske in vdihane alergene, ki jih določimo iz vzorca krvi. Kožne teste lahko opravimo šele takrat, ko je bolnikova koža zdrava in ko ta daljši čas ne prejema zdravil proti alergiji. Mnogokrat bolnik ali starši želijo čimprej opraviti alergološko testiranje, ki je žal, če ga opravimo prehitro, lahko lažno negativno in ga moramo čez čas ponoviti.
Vrednotenje opravljenih alergoloških testov zahteva ustrezno alergološko predznanje in izkušnje pri prepoznavanju in zdravljenju bolnikov z atopijskim dermatitisom. Ne smemo spregledati, da so pozitivni kožni testi ali zvišane vrednosti specifičnih IgE možen izvid pri popolnoma drugih pridruženih kožnih boleznih. V takih primerih je lahko pozitiven izvid zavajajoč in ne pojasni vzroka bolnikovih trenutnih kožnih sprememb. Pri nekaterih bolnikih z AD ne uspemo potrditi IgE senzibilizacije na pogoste alergene, takrat opravimo nadaljnjo diagnostiko, oceno senzibilizacije, pri sumu na nutritivno alergijo, v dvomljivih primerih tudi provokacijsko testiranje.
Neki znani evropski alergolog je izjavil, da je kožne teste dokaj preprosto opraviti, teže jih je pravilno odčitati in še najteže pravilno raložiti njihov pomen.
Glede na klinično sliko in potek bolezni, izbranim bolnikom opravimo še dodatne preglede glede na glive, bakterije ali viruse, testiramo jih glede na kontaktno preobčutljivost ali opravimo še nekatere druge imunološke preiskave.
Obravnava bolnikov za AD je zelo zahtevna kot tudi interpretacija izvidov alergoloških testov, sodelovanje različnih strok pomembno prispeva k obravnavi in tako vpliva na uspešno obvladovanje poslabšanj atopijskega dermatitisa.
Lep pozdrav!