Hitrejše celjenje ran

Spoštovani,

Rana nastane, kadar je prekinjena integriteta kože zaradi različnih vzrokov. Če je poškodba kože plitka in je poškodovana le povrhnjica, govorimo o erozijah ali odrgninah. Če pa je poškodovana celotna debelina kože ali globlje ležeča tkiva, govorimo o razjedah oz. ulkusih. V primeru odrgnin se rana običajno zaceli brez vidnih posledic, v primeru globljih ran pa lahko pride do brazgotinjenja. Rane se običajno zacelijo v nekaj tednih, če se rana celi dlje časa, govorimo o kroničnih ranah.

Vzroki nastanka ran na koži so številni in jih je primarno potrebno opredeliti. Rane lahko nastajajo kot posledica poškodb, kirurških posegov, pika žuželk ali bolezenskega procesa. Lahko so preležanine, ki nastanejo zaradi pritiska na kožo in podkožna tkiva ter posledičnega odmrtja tkiva. Takrat k nastanku pripomore tudi drgnjenje kože ob podlago in posteljnino ter vlažno okolje zaradi potenja in telesnih izločkov, vpliva tudi slabša prehranjenost bolnika. Venske razjede nastanejo zaradi nezdravljenega in napredovalega kroničnega venskega popuščanja in se najbolj pogosto razvijejo na golenih. Rane na koži lahko nastanejo in zaradi motenega arterijskega pretoka zaradi ateroskleroze, tromboze, embolizmov ali drugih bolezni, ki vplivajo na arterijski pretok. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo so zaradi manjše občutljivosti na pritisk, bolečino in temperaturne spremembe pogoste poškodbe kože na stopalu, pogosto se pojavljajo razjede na mestih pritiska.

Ranice lahko nastajajo kot posledica praskanja ob suhi koži, atopijskem dermatitisu ali številnih drugih kožnih bolezni, za katere je tudi značilno močno srbenje, in ki so lahko navidezno podobne atopijskemu dermatitisu. Lahko so posledica počenega mehurčka ali mehurja nastalega ob bakterijski, virusni ali drugi okužbi kože ali so posledica različnih fizikalnih, kemičnih ali drugih okvar kože ter številnih bolezenskih stanj.

Časovni okvir za celjenje je odvisen od obsega in globine poškodbe vrhnjice ter usnjice, pa tudi od prisotnosti spodbujajočih in zavirajočih dejavnikov v rani. Veliko k samem celjenju prispeva tudi zdravstveno stanje poškodovanca. Na slabše celjenje ran vplivajo številni dejavniki, kot so motnja senzorike in krvnega pretoka, bolezni srca, pomanjkanje beljakovin (hipoproteinemija), slaba hidriranost, slabokrvnost, ortopedske, nevrološke bolezni. Pri mnogih bolnikih gre za prepletanje različnih dejavnikov hkrati.

Rane so odprta pot različnim mikrobom. Čas celjenja ran se podaljša v primeru pojave okužbe, zaradi sladkorne bolezni se tudi slabše celijo. Zaradi dodatnih motenj se namreč proces celjenja lahko zaustavi v kateri koli fazi, rana pa se ne zaceli, vse dokler se motnja ne odpravi.

Pozorni moramo biti da, so predvsem pri odraslih, ranice ali razjede na koži ali v ustni votlini, ki se dolgo ne zacelijo, lahko znak malignih kožnih novotvorb še posebno če so na predelih, ki so izpostavljeni soncu.

Zato svetujem pregled pri zdravniku, ki bo s kliničnim pregledom in eventualno potrebno dodatno diagnostiko, sprva opredelil vzrok nastanka ranic na koži in vzrok podaljšanega časa celjenja, ter temu prilagodil ustrezno zdravljenje.

Lep pozdrav!