Search
Close this search box.

Alergije

Atopijski dermatitis je pogosto začetek atopijskega pohoda, za katerega je značilno, da se v obdobju dojenčka in zgodnjega otroštva pojavlja ekcem in alergije na hrano, pozneje v življenju pa se razvijejo alergijska astma ali alergije na inhalirane alergene in alergijski rinitis (seneni nahod). Hkrati se povišajo vrednosti protiteles IgE v krvi.

Raziskave zadnjih let so pokazale, da je vzrok alergij pri atopijskem dermatitisu okvara kožne pregrade (manjka gen za beljakovino filagrin), zato alergeni bolj in lažje prodrejo v globlje plasti kože, kjer aktivirajo imunske celice. Sledi vrsta reakcij, ki vodijo do povečane občutljivosti na alergene. Odziv na posamezen alergen se zaradi genetske raznolikosti imunskega sistema razlikuje od posameznika do posameznika. Nekateri alergeni so si po strukturi zelo podobni, zato jih naše telo ne razlikuje kot dve različni stvari in reagira enako burno, kar imenujemo navzkrižni alergeni. To je vzrok, da je oseba hkrati alergična tako na inhalirane alergene kot na prehranske.

Oseba brez filagrina bo prej razvila atopijski dermatitis, alergije in astmo, če bo že kot dojenček izpostavljena okoljskim alergenom (npr. mačja dlaka, cvetni prah).

Alergije so zelo razširjena težava, mednje prištevamo:

  • alergijski rinitis, sinusitis ali konjuktivitis,
  • alergijsko astmo,
  • kontaktni dermatitis,
  • alergijo na določeno hrano ali zdravila, pike žuželk,
  • koprivnico ali urtikarijo,
  • anafilaksijo.

Navzkrižne alergije

Inhalacijski alergeni
Prehranski alergeni
pelodi dreves:
leska, jelša, breza
jabolka, češnje, marelice, slive, lešniki, mandlji, surovo korenje, krompir, zelena, paradižnik, paprika
pelodi trav
žitarice, zelena, paradižnik, krompir, soja, kikiriki, peteršilj, timijan, curry
pelodi plevelov:
navadni pelin, ambrozija, trpotec, kamilica, krišina
zelena, soja, korenje, komarček, janež, kumina, česen, koriander, paprika, peteršilj, artičoka, regrat, pelinkovec, vermut
pršica
morski sadeži
lateks
banana, avokado, papaja, kivi, kostanj
mačja dlaka
svinjsko meso
ptičje perje
kokošja jajca

Vrednosti IgE

Poznamo specifične IgE in celokupne IgE, ki so seštevek posameznih specifičnih IgE. Njihovo vrednost določimo z imunokemijsko metodo (ECLIA, CMIA), ko odvzamemo periferno vensko kri. Povišane vrednosti IgE pomenijo, da je oseba občutljiva na določen alergen (gre za senzibilacijo), vendar pa to ne pomeni, da je tudi alergična. Da gre za alergijo, morajo biti prisotni še simptomi in znaki, kot so srbenje, pojav izpuščajev, kihanje, solzenje oči, voden izcedek iz nosu ali pa zamašen nos, težje dihanje in v najtežjem primeru anafilaktični šok. Problem pri atopijskem dermatitisu, predvsem pri hudi obliki, je ta, da je ekcem bolj ali manj stalno prisoten, s tem pa tudi srbež. Tako težko vemo, ali imamo res alergijo. V spodnji tabeli so prikazane referenčne vrednosti celokupnih in specifičnih IgE.

Analit
Enota
Starost
Referenčne vrednosti (za oba spola)
Celokupni IgE
IU/mL
do 5 tednov
do 2,3
do 3 mesece (m)
do 4,1
do 6 m
do 7,3
do 9 m
do 10
do 1 leta (l)
do 13
do 2 l
do 23
do 3 l
do 32
do 4 l
do 40
do 5 l
do 48
do 6 l
do 55
do 7 l
do 53
do 8 l
do 71
do 9 l
do 78
do 10 l
do 85
odrasli
do 114
Analit
Enota
Razred
Reaktivnost
Specifični imunoglobulin E (spec. Ig):
prehrambeni alergeni, inhalacijski alergeni, zdravilne učinkovine
IU/mL
0
< 0,10 – 0,34
I
0,35 – 0,69
II
0,70 – 3,49
III
3,50 – 17,49
IV
17,5 – 52,49
V
52,5 – 99,99
VI
>100

Seneni nahod

Alergijsko vnetje očesne veznice, nosne sluznice ali obeh hkrati je seneni nahod. Očesna veznica je rdeča, prisotno je srbenje in solzenje. Nos se zaradi otekline sluznice zamaši, razvije se srbenje po nosu, obilen vodni izcedek in prekomerno kihanje. Neobvladano alergijsko vnetje se lahko razširi na spodnja dihala in sproži razvoj alergijske astme. Simptomi in znaki spominjajo na navadni prehlad. Razlika je v tem, da prehlad ne traja več kot teden dni, seneni nahod pa lahko traja več mesecev in se pojavlja vsako leto v istem obdobju. Senzibilizacijo na določen alergen dokazujemo s kožnimi vbodnimi testi in s serološkimi testi, s katerimi določimo koncentracijo specifičnih IgE.

Simptomi se pojavijo takrat, ko cveti rastlina, na katere cvetni prah je oseba preobčutljiva. Leska in jelša cvetita februarja (oziroma januarja, če je mila zima).  Konec marca in aprila cveti breza. Simptomi pa se pojavljajo tudi v sezoni cvetenja sorodnih rastlin zaradi navzkrižne alergije. Leska je v sorodu z jelšo, brezo in brezovkami; breza z gabrom in bukovkami (bukev, hrast, kostanj).

Kolikšna je trenutna obremenitev cvetnega prahu določenih rastlin v zraku, lahko razberemo na naslednjih straneh:

Viri

  1. Križišnik C. et. al. 2014. Pediatrija. 1. Izdaja. Ljubljana: DZS
  2. Hlušička, C. E. Ublažimo simptome alergij. Naša lekarna. Št. 62, april 2012. (online) https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/ublazimo-simptome-alergij/ (prevzeto: 12.4.2020)
  3. Schneider, L. Eczema, Atopic Dermatitis and Allergies: What Is The Connection?. National Ezcema Association. 2020 (online) https://nationaleczema.org/atopic-dermatitis-and-allergies-connection/ (prevzeto: 12.4.2020)
  4. Splošna bolnišnica Jesenice. Referenčne vrednosti preiskav za otroke. (online). https://www.sb-je.si/uploads/jesenice/public/_custom/Referencne_vrednosti_otroci_2.pdf (prevzeto: 12.4.2020)
  5. Faber M.A. et. al. 2018. Cross-Reactive Aeroallergenes: Which need to cross our mind in food allergy diagnosis?J Allergy Clin Immunol pract, 813-1823.